Zaradi povečanega zanimanja javnosti o različnih modelih financiranja JEK 2, njegovi ceni in ceni elektrike, objavljamo nekatere izračune, stališča in opozorila direktorja družbe ELES, mag. Aleksandra Mervarja o tem projektu.
Projekt JEK2 je trenutno v fazi umeščanja v prostor, pravkar poteka izdelava strokovnih podlag za državni prostorski načrt. Na območju načrtovane jedrske elektrarne so se tudi že začele predhodne arheološke raziskave, ki so del začetne analize prostora za pripravo DPN. Hkrati pa se v javnosti pojavlja tudi vse več pobud in idej o možnih modelih financiranja te investicije.
Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, ki je tudi strokovnjak za delovanje elektroenergetskih sistemov, je v minulih dveh letih izdelal niz izračunov in ocen ekonomike načrtovanega 2. bloka Jedrske elektrarne Krško ( v nadaljevanju JEK 2). Za razliko od ostalih, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, je sam svoje izračune metodološko koncipiral na drsečih cenah tako stroškov kot prihodkov, medtem ko so izračuni drugih večinoma upoštevali metodologijo t.i. stalnih cen, torej cen, ki so bile znane na dan oziroma obdobje izračunov. Zaradi povečanega zanimanja javnosti nekatere njegove izračune objavljamo v nadaljevanju.
Koliko bi stal JEK 2?
Mag. Aleksander Mervar je v svojih izračunih kot izhodišče uporabil osnovno vrednost 9,314 milijona EUR na MW instalirane moči in tako za JEK 2 neto moči 1.100 MW ocenil vrednost približno 10,25 milijarde EUR (*v cenah leta 2024, pred drsenjem in stroški financiranja).
Vendar, pozor, to ni končna vrednost investicije; mag. Mervar namreč osnovno vrednost povečuje za inflacijo oziroma drsenje cen med gradnjo in stroške financiranja. Mag. Mervar je julija letos sicer izračunal devet scenarijev po metodi tekočih cen, ter v različnih scenarijih upošteval 0,5 %, 1 % in 1,5 % letno inflacijo, WACC 3 %, 4 %, 5 %. Glede na scenarije je izračun razpon investicijskih vrednosti na dan aktiviranja med 12,4 do 14,8 milijarde evrov. Kot najbolj verjetnega je izbral scenarij z 1 % inflacijo in 4 % WACC. Vrednost investicije (na dan aktiviranja) po tem scenariju je 13,5 milijarde evrov.
Ključni dejavniki tveganja, ki bodo imeli vpliv na investicijsko vrednost, so po njegovi oceni pogodbena vrednost in način drsenja cen v času gradnje, stroški financiranja tako dolžniškega kot lastniškega kapitala ter sam čas izgradnje.
Kolikšna bi bila lastna cena elektrike iz JEK 2?
Mag. Mervar je svoje izračune baziral tudi na metodi stalnih cen, ki pa je ne zagovarja, ter uporabil WACC 3 % in tako za prvih 20 let delovanja nove jedrske elektrarne izračunal povprečno stroškovno ceno iz JEK 2 93,83 EUR/MWh.
Mag. Mervar je sicer julija letos izračunal devet scenarijev po metodi tekočih cen ter pri vseh določil razpon povprečnih stroškovnih cen za prvih dvajset let. Kot najverjetnejšega jer ocenil scenarij z 1,0% letno inflacijo in 4% WACC. Po tem scenariju je izračunal povprečno stroškovno ceno za prvih dvajset let obratovanja JEK 2 v višini 132,92 EUR.
Pomembno bo predvsem, kakšne bodo v prihodnosti tržne cena električne energije, ki pa jih je v tem trenutku nemogoče zanesljivo napovedati. Mag. Mervar prihodnje stroškovne cene ocenjuje na podlagi tega, katera tehnologija proizvodnje električne energije bo v prihodnjih desetletjih prevladujoča. Če se bo v Evropi in svetu množično investiralo v jedrsko tehnologijo, bo njena stroškovna cena tista, ki bo določala t.i. »marginalno tržno ceno«, korigirano navzgor za stroškovne cene iz novih plinskih elektrarn. Če pa bo v prihodnje še prevladoval trend rasti razpršenih virov energije (sonca in vetra), bodo tržne cene nižje, končne cene električne energije (na položnicah) pa bodo višje, saj bodo tržnim cenam dodane številne dodatne postavke (omrežnina, prispevki za strateške plinske enote in podobno). Takšna situacija bi bila neugodna za nove jedrske elektrarne.
Katera so odprta vprašanja?
V družbi ELES znova opozarjamo, da je obstoječe stikališče RTP 400/100 Krško postavljeno na območju zahodno ob obstoječe jedrske elektrarne, natanko tam, kjer je investitor predvidel gradnjo JEK 2. Gradnjo novega stikališča ocenjujemo na 250 milijonov evrov, od tega bo družba ELES zaradi že načrtovanih rekonstrukcij pokrila približno 80 milijonov evrov, ostalo pa bo strošek investitorja v JEK 2. Družba ELES sicer skupaj z družbama GEN in NEK aktivno išče časovno optimalno rešitev prestavitve stikališča.
Opozarjamo tudi, da je v vseh modelih financiranja treba predvideti ter upoštevati, kdo in na kakšen bo kril dodatne stroške sistemske rezerve t.i. pozitivne ročne regulacije povrnitve frekvence. ELES bi namreč moral imeti zaradi moči JEK 2 1.100 MW zakupljenih prav toliko - 1.100 MW - rezervnih zmogljivosti na območju Republike Slovenije. Trenutno teh kapacitet nimamo, zato bi bilo treba zgraditi med 500 in 600 MW plinskih elektrarn. Po trenutnih cenah bi bili dodatni stroški zakupa teh moči okrog 31 milijonov evrov letno. Mag. Mervar ostaja na stališču, da bi moral tudi te dodatne stroške pokriti lastnik JEK 2 in ne končni porabniki električne energije v Republiki Sloveniji.
Mag. Mervar sicer že nekaj časa javno zagovarja vstop strateškega partnerja do 50 % vrednosti investicije s prevladujočo vlogo Republike Slovenije. S tem se bi se razpršila potencialna tveganja na najmanj dva partnerja.
Ob tem je pomembno, da je JEK 2 lociran v Republiki Sloveniji in da bo proizvedena električna energija oddana v Elesovo prenosno omrežje. Smotrno bi bilo, da bi se odločevalci čim prej opredelili do tega, kakšna bo vloga Republike Slovenije pri financiranju te investicije (poroštvo, najem posojila in financiranje investicije) ali bo z dobaviteljem sklenjena pogodba tipa Contract for Difference (t.i. Pogodba na razliko) in da bi bila zamejena tudi odkupna cena električne energije.
V družbi ELES opozarjamo, da je prelaganje odločitve glede JEK 2 v prihodnost z vidika strategije razvoja slovenske elektroenergetike, še zlasti z vidika razvoja omrežja, problematično. Čeprav JEK 2 ne bi imel vpliva na slovensko elektroenergetsko omrežje in ne bi zahteval obsežnih nadgradenj in novogradenj (razen zakupa/ gradnje dodatnih kapacitet za sistemsko storitev ter že omenjene prestavitve stikališča), pa bi vlaganje in nadaljnja podpora implementaciji razpršenih obnovljivih virov energije zahtevala povsem drugo usmeritev in strategijo ter terjala obsežne nadgradnje predvsem distribucijskega elektroenergetskega omrežja.
* Direktor družbe ELES, mag. Aleksander Mervar, je član delovne skupine za spremljanje projekta JEK 2 pri Vladi RS, ki jo vodi minister Jernej Vrtovec, zato se do konkretnih predlogov, investitorjev, namer glede pogodb in sporazumov ne bo javno opredeljeval in jih vsebinsko komentiral.