Pogosta vprašanja

V družbi ELES odgovarjamo na pogosta vprašanja s področja umeščanja in gradnje daljnovodov.

Pogosta vprašanja – umeščanje in graditev daljnovodov

1. Kako dolgo traja umeščanje in graditev daljnovoda?

Postopek umeščanja novega daljnovoda traja povprečno od pet do deset let. Umeščanje novega daljnovoda vključuje pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) in sprejetje uredbe Vlade RS o DPN. Postopek teče v skladu z Zakonom o urejanju prostorskih ureditev državnega pomena (ZUPUDPP).

Graditev traja od tri do pet let in obsega: izdelavo projektne in druge dokumentacije, pridobivanje pravice graditi, pridobitev gradbenega dovoljenja, dobavo opreme ter izvedbo gradbenih in montažnih del, ki se zaključi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja (prikaz gradnje).

2. Kako poteka postopek umeščanja novega daljnovoda?

Vsi prenosni daljnovodi so objekti državnega pomena, ki se umeščajo v prostor s pripravo DPN skladno z ZUPUDPP. V fazi načrtovanja se preveri in dokaže potreba po določeni prenosni povezavi. V postopku priprave DPN se upoštevajo načela Aarhuške konvencije in druga zakonodaja. Pri tem sodelujejo predlagatelj (sistemski operater – SO), pobudnik, koordinator, nosilci urejanja prostora, lokalne skupnosti in drugi deležniki. Predlagatelj (SO) vloži pobudo, pridobijo se smernice in podatki, izdelajo se strokovne podlage, okoljsko poročilo, študija variant, osnutek, predlog in nato dopolnjen predlog DPN (umeščanje). Postopek umeščanja se zaključi s sprejetjem uredbe Vlade RS o DPN.

3. Kdaj in kako lahko sodelujejo občani in krajani občin, skozi katere bo potekal nov daljnovod?

Sodelovanje občanov je mogoče v postopku priprave DPN (umeščanje). Med graditvijo daljnovoda se sklenejo pogodbe o ustanovitvi služnosti z vsemi lastniki zemljišč v območju DPN, ki jih predlagatelj (SO obvešča) in se z njimi usklajuje med gradnjo daljnovoda.

Javnost lahko poda svoje predloge in pripombe ob objavi pobude za pripravo DPN, ki jo objavi koordinator, torej Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) na svoji spletni strani.

Občani lahko pobude in predloge k razgrnjeni študiji variant in okoljskemu poročilu podajo pisno (v mesecu dni ali več) ali po elektronski pošti na MOP. Javnost in občine pa lahko svoja mnenja izrazijo tudi še na javni obravnavi teh gradiv.

Občani lahko pobude in predloge k razgrnjenemu osnutku DPN in poročilu o vplivih na okolje podajo pisno (v mesecu dni ali več) ali po elektronski pošti na MOP. Javnost in občine pa lahko svoja mnenja podajo tudi še na javni obravnavi teh gradiv.

Predlagatelj oziroma investitor (SO) v sodelovanju z MOP in izdelovalci dokumentacije lahko organizira dodatne posvete in predstavitve po načelih Aarhuške konvencije, s katerimi predstavi načrtovan daljnovod ter pridobi dodatna mnenja in predloge deležnikov.

4. Kdaj obvestite lastnika zemljišča, da bo daljnovod prečkal njegovo lastnino? Ali lahko te podatke kje dobijo lastniki pred tem?

Po sprejetju uredbe o DPN na Vladi RS je ta objavljena v Uradnem listu RS in je mogoče določiti tudi lastnike zemljišč, s katerimi so potrebni dogovori. Tako pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja predlagatelj (SO) tudi individualno obvesti lastnike zemljišč o nameravani gradnji, postopku cenitev, sklepanju pogodb o ustanovitvi služnosti ter overitvi podpisa in gradnji. Med gradnjo investitor izvaja vodenje in strokovni nadzor, pri čemer dejavnosti usklajuje z lastniki zemljišč.

5. Kako poteka usklajevanje z lastniki zemljišč?

Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je predložitev dokazila o pravici graditi, ki predstavlja pogodbo o ustanovitvi služnosti in odškodnini. Sodno zapriseženi cenilec, po možnosti v navzočnosti lastnika zemljišča, najprej opravi ogled na terenu in izdela cenitev. Predstavnik ali zastopnik investitorja lastnikom zemljišč predstavi celoten postopek sklepanja pogodbe o ustanovitvi služnosti in gradnje ter cenitev in vsebino same pogodbe o ustanovitvi služnosti.

6. Kako se določi odškodnina za služnost lastniku zemljišča in kdaj je izplačana?

Sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke (kmetijske, gozdarske, gradbene), po možnosti v navzočnosti lastnika zemljišča, opravi ogled in potem izdela cenitev. Višina odškodnine je odvisna od obsega posega in vrednosti zemljišča. Velikost posega je različna v primerih, ko je na zemljišču treba postaviti steber ali pa ga prečkajo samo vodniki. Prav tako se po vrednosti razlikujejo gozdne, kmetijske in zazidljive površine. Odškodnino za služnost ELES izplača v tridesetih dneh od prejema overjene pogodbe.

7. Ali lastnik zemljišča za odškodnino plača davek?

V skladu z Zakonom o dohodnini družba ELES plača predpisano akontacijo dohodnine glede na višino zneska odškodnine za ustanovitev služnosti. Po obračunu dohodnine lastnik zemljišča glede na uvrstitev v davčni razred po potrebi doplača razliko. Za izplačano odškodnino za povzročeno škodo se dohodnina ne plačuje.

8. Kdo je upravičen do odškodnine?

Odškodnino za ustanovitev služnosti prejme lastnik zemljišča. Za povzročeno škodo na poljščinah lahko odškodnino glede na najemno pogodbo prejme tudi najemnik zemljišča.

9. Kdaj in kakšne prilagoditve trase so mogoče?

Prilagoditve trase so v večji meri mogoče na podlagi predlogov, danih med javno razgrnitvijo študije variant. Manjše spremembe, kot so na primer premiki stebrov, so mogoče med razgrnitvijo osnutka DPN. Pri tem je treba upoštevati zakonodajo in druge omejitve v prostoru.

10. Na koga se lahko obrne občan v zvezi z vprašanji, povezanimi s prenosom električne energije, umeščanjem in graditvijo prenosnih daljnovodov?

Vsakdo lahko pošlje vprašanja na e-naslov info@eles.si ali na naslov ELES d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana.