Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES Aleksander Mervar, razkriva, da se poraba električne energije v zadnjih letih znižuje.
Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES Aleksander Mervar, da je bila celotna poraba električne energije v prvem polletju letošnjega leta za 3,3 odstotke nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Od tega so vsi veliki porabniki (TALUM, železarne, Salonit Anhovo, Emerys Ruše), ki so priključeni na prenosno omrežje, porabili za 0,6 odstotkov manj električne energije. Odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omrežja je bil nižji za 5,3 odstotkov. Skupaj je bila poraba z odjemom iz prenosnega omrežja nižja za 4,9 odstotkov. Odjemalci, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, so porabili za 3,6 odstotke manj električne energije kot v enakem obdobju lani. Ob tem je zanimiv podatek, da je bilo za potrebe polnjenja električnih vozil porabljenih kar 45 odstotkov več električne energije kot v enakem obdobju leto prej.
Veliki porabniki za desetino več
Tudi poraba električne energije v letošnjem juniju se je v primerjavi z lanskim junijem znižala, in sicer za 2,5 odstotka.
Natančnejši podatki razkrivajo, da so veliki odjemalci, ki so priključeni na prenosno omrežje, porabili za 11 odstotkov več električne energije, kar je zelo vzpodbuden podatek in kaže na rast proizvodnje teh porabnikov. Elektrodistribucijska podjetja so iz prenosnega omrežja prevzela za 8 odstotkov manj električne energije. Skupaj je bila poraba na prenosnem omrežju v letošnjem juniju glede na lanski junij nižja za 6,2 odstotkov. Poraba, zabeležena na distribucijskem omrežju, je bila v letošnjem juniju nižja za 3,7 odstotke glede na junij 2023. Znova se je povečala poraba električne energije za polnjenje električnih vozil, in sicer za 17 odstotkov. Zmanjšala pa se je poraba pri vseh negospodinjskih odjemalcih, v povprečju za 5 odstotkov.
Tudi primerjava prvega polletja leta 2024 s prvim polletjem predkoronskega leta 2019 kaže na zniževanje porabe električne energije. Poraba na prenosnem omrežju, brez odjema distribucijskih podjetij, je bila v letošnjem prvem polletju nižja za 55,3 odstotka, na distribucijskem omrežju za 8,2 odstotka, skupaj je bila poraba v letošnjem prvem polletju nižja za 15,5 odstotka.
Poraba je bila junija letos za 18,5 odstotkov nižja, kot je bila junija 2019, na prenosnem omrežju za 52 odstotkov in na distribucijskem omrežju za 12 odstotkov. Skoraj 30 odstotkov padca celotne porabe električne je zaradi ukinitve proizvodnje primarnega aluminija v Talumu.
Nezabeležena poraba lastnikov sončnih elektrarn
Gospodinjstva naj bi glede na zabeležene podatke v prvi polovici letošnjega leta glede na lansko prvo polletje znižala porabo električne energije za približno 6 odstotnih točk, toda to po oceni avtorja študije to ne drži: analiza namreč razkriva, da (lastna) poraba električne energije v gospodinjstvih, ki imajo svojo sončno elektrarno in so v režimu neto meritev, ni nikjer zabeležena. Zato zabeleženi podatki dejansko niso odraz realnega stanja.
Številčni podatki v slovenskem elektroenergetskem omrežju in statistični podatki, ki jih objavlja Statistični urad RS (SURS), beležijo prevzem iz distribucijskega omrežja in oddajo v distribucijsko omrežje, ne vsebujejo pa podatka o porabi električne energije proizvedeni iz sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu t.i. »neto meritev« (t.i. »net metering«). Razliko med zabeleženimi statističnimi podatki o proizvodnji in dejanskim stanjem tako predstavlja poraba električne energije v gospodinjstvih, ki imajo svojo sončno elektrarno in so v režimu neto meritev. Primerjava porabe v gospodinjstvih za različna časovna obdobja brez upoštevanja navedene anomalije tako ni odraz dejanskega stanja porabe električne energije.
V prvem polletju leta 2023 je bilo povprečno instaliranih 357 megavatov moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 188 gigavatnih ur električne energije. Od tega naj bi ocenjena poraba pri lastnikih sončnih elektrarn znašala 94 gigavatnih ur električne energije. V letošnjem prvem polletju je bilo povprečno instaliranih 595 megavatov moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 313 gigavatnih ur električne energije. Od tega naj bi ocenjena poraba pri lastnikih znašala 156 gigavatnih ur električne energije. Ta poraba ni evidentirana nikjer. Če skušamo čim bolj realno oceniti primerjavo porabe gospodinjstev prvega polletja 2024 s prvim polletje leta 2023, moramo števčni porabi prvega polletja leta 2023 (po uradnih podatkih torej 1.771 GWh) prišteti še 94 GWh; seštevek torej znaša 1.865 GWh. Na enak način moramo pri podatkih za letošnje prvo polletje (uradna poraba 1.665 GWh) prišteti 156 GWh; seštevek znaša 1.821 GWh. Po uradnih podatkih je bila poraba gospodinjstev v prvem polletju leta 2024 za 6 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, upoštevajoč oceno glede lastne porabe pa samo 2 odstotka.
Zanimiva je tudi primerjava s prvim polletjem predkoronskega leta 2019. Uradno naj bi bila poraba v prvem polletju leta 2024 pri gospodinjstvih nižja za 5 odstotnih točk glede na prvo polletje leta 2019. Dejansko pa je bila upoštevajoč opisano metodologijo višja za 2 odstotni točki. Gospodinjstva so edina, ki so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s prvim polletjem leta 2019 porabila več električne energije (pri čemer ne upoštevamo porabe za polnjenje električnih vozil). Verjetno je k temu pripomogla relativno nizka končna cena električne energije v Republiki Sloveniji, ki je bila po podatkih Eurostata v letu 2023 osma najnižja v državah članicah EU.
*Podatki in primerjave ne vsebujejo izgub električne energije na slovenskem elektroenergetskem omrežju in porabo električne energije za Črpalno hidroelektrarno Avče.