Poročilo izpostavlja ključna področja evropske elektroenergetske tranzicije.
Ugotovitve po poglavjih so sledeče:
1. Varnost oskrbe
Evropa se ponaša z eno najbolj zanesljivih električnih mrež na svetu in primarni cilj je to tudi ohraniti, saj se sčasoma pojavijo novi izzivi. Potrebujemo inovacije, sodelovanje in transparentno izmenjavo informacij za uspešno izvajanje operacij. Nova paradigma variabilnosti, ki je posledica postavitev sončnih in vetrovnih pridobitev, poudari večji fokus na fleksibilnost v sistemu po Evropi.
Poudarek poglavja: Leta 2017 sta bili zabeleženi samo dve manjši nezgodi na prenosnem omrežju in obe sta se pripetili na izoliranih sistemih (otoki).
2. Trajnosten razvoj
Evropski voditelji so zavezani k zelo ambicioznim ciljem razogljičenja. Decembra 2018 so se cilji za leto 2030 posodobili in s tem postavili nove trajnostne energetske cilje pri 32%, izboljšanje energetske učinkovitosti pa pri 32,5% poleg že obstoječega 40% cilja emisij toplogrednih plinov. Pariški sporazum in dolgoročna strategija Komisije do leta 2050 vodita k skoraj popolnemu razogljičenju elektroenergetskega sistema.
Poudarek poglavja: Od leta 2015 so upravljavci prenosnega omrežja olajšali integracijo s 54 GW dodatnih variabilnih kapacitet obnovljivih virov energije (RES (veter in sonce). To je skoraj dvakrat toliko kot kapaciteta iz vetra in sonca dodana v ZDA od leta 2015.
3. Povezovanje trgov
Povezovanje trgov prinaša dobrobit evropskim državljanom, omogoča integracijo večjih količin variabilnih obnovljivih virov energije in pomaga vzdrževati varnost dobave tako, da ustvarja večje, bolj pretočne in učinkovite trge. Upravljavci prenosnega omrežja in imenovani operaterji trga električne energije so znatno napredovali pri spajanju trgov za dan vnaprej in znotraj dneva ter prinesli zahtevano uskladitev predpisov, da so tako omogočili optimalno ujemanje ponudb med conami. Vendar še vedno ostajajo izzivi, kar se tiče medconskih kapacitet, ki so pomembno področje za nadaljnje sodelovanje v letu 2019. Tu bodo Kodeksi omrežja za trg še naprej igrali ključno vlogo pri usklajevanju predpisov, da bi prinesli poštene, učinkovite in varne rezultate trgovanja čez celotno Evropo.
Poudarek poglavja: 26 držav je spojilo svoje trge za dan vnaprej – te države skupno sestavljajo preko 90 % porabe električne energije v Evropi in to pripelje skupaj preko 400 milijonov ljudi. Ta napredek se odseva v povečani učinkovitosti povezovalne porabe izmenjave za dan vnaprej. Pridobitve v dobrobiti so precejšnje, ko se vzame v obzir integracijo izravnalnih trgov z letnim povprečjem 400 milijonov evrov.
4. Stranke
Elektroenergetski sistem bi se moral odpreti večji udeležbi odjemalcev. Začetni napredek se je pokazal z opogumljanjem industrijskih in gospodinjskih odjemalcev, da ponudijo elektroenergetske storitve, ampak še več bi bilo treba storiti, da se vzpostavi izdelke, spodbude in tržne pogoje, ki so potrebni za razširitev udeležbe in pomagajo odjemalcem postati ponudniki rešitev.
Med tem, ko so prednosti elektroenergetske tranzicije vedno bolj očitne je pomembno, da se tistih 50+ milijonov Evropejcev v elektroenergetski revščini ne pusti »za sabo«.
Poudarek poglavja: Trgi se odpirajo novim deležnikov in storitvam. Obseg zahtev, o katerem se poroča po odzivih v izravnalnih trgih, se je v Franciji povečal za 260%, na Finskem za 112% in v Belgiji od leta 2016 do 2017 za 143 %.
5. Razvoj infrastrukture
V svojem scenariju 2040 Brez Omrežja, je ENTSO-E prikazal, da bi pomanjkanje investicij v prenosno omrežje povečalo mejne cene za 3%-29%, povečalo omejitev obnovljive elektrike in škodovalo varnosti dobave. Med tem, ko je razvoj fizične infrastrukture samo en del obsežnejše rešitve, je ta še vedno temeljna za prinos stroškovno učinkovite elektroenergetske tranzicije. Da bi Evropa ohranila ustreznost virov, bo infrastruktura morala omogočiti sistemskim operatorjem, da naslovijo variabilne vzorce porabe in zahtev, spajanju sektorjev, kot tudi integrirajo vedno večje obsege obnovljive energije.
Med drugim bo potrebna kombinacija novih prenosov in projektov za shrambo, da se omogoči varno in stroškovno ugoden prehod na električni sistem z nizkimi izpusti. Natančne ocene zahtev sistema bodo tu ključne in te nudijo trdne temelje za bodoče investicije v infrastrukturo.
Poudarek poglavja: Desetletni načrt za razvoj omrežja (TYNDP) predvideva omrežne projekte v vrednosti 114 milijard evrov. Te investicije bi potekale do leta 2040. Upravljavci prenosnega omrežja že dandanes zagotavljajo infrastrukturo in kar 59% aktivnih Projektov skupnega interesa (PCI) je opravljenih pravočasno ali celo pred predvidenim rokom. Vseeno 25 % projektov zamuja, predvsem zaradi pomanjkanja sprejemanja v javnosti. Pomanjkanje pravočasnega razvoja omrežij se prelevi v visoke stroške za evropske odjemalce. Brez investicij v omrežno infrastrukturo je predviden dodaten sistemski strošek v obsegu 43 milijard evrov letno do leta 2040 glede na scenarij Evropski elektroenergetski sistem 2040 ’Brez omrežja’ od ENTSO-E.
6. Kibernetsko fizično omrežje
Digitalizacija pomeni povečano rabo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT) in omogoča pravočasen ter transparenten prenos velike količine podatkov z zelo nizkimi cenami prenosa. Ti signali – za tržne udeležence in sistemske operaterje – ustvarjajo priložnost optimizacije elektroenergetskega trga, ki ga podpirajo predlagane nove storitve, večja sistemska fleksibilnost in varno delovanje omrežja. Ta prihajajoči digitalni nivo – leži na vrhu obstoječe fizične infrastrukture omrežja – bo podpiral nove storitve in okrepil odjemalce.
Odprta in transparentna dostopnost podatkov je ključna, da se digitalno omrežje omogoči. ENTSO-E že omogoča tovrstni razvoj skozi objavo podatkov na Platformi za preglednost in s koordiniranjem raziskav masovnih podatkov in inovativnih projektov. Poleg tega, bodo napredki s strani upravljavcev prenosnega omrežja pri vzpostavitvi skupnega modela omrežja (CGM) definirali dogovorjen niz podatkov za usklajeno simulacijo elektroenergetskega sistema.
Poudarek poglavja: Število registriranih uporabnikov na ENTSO-Ejevi Platformi za transparentnost se je iz leta 2016 do 2017 povečal iz 6.700 na 12.000. Več odprtih podatkov omogoča informirano in učinkovito sprejemanje odločitev s strani vseh tržnih udeležencev. S tem se poveča zaupanje in ustvari temelje za razvoj novih storitev in rešitev. Upravljavci prenosnega omrežja so se dogovorili za skupni model omrežja in ustvarili konsistentno metodologijo za predvidevanje, kar izboljša koordinacijo po vseh regijah.
