Družba ELES, japonska agencija NEDO in njen izbrani izvajalec Hitachi s svečanim podpisom krovnih pogodb začenjajo implementacijo druge faze projekta NEDO.
Na svečanem dogodku je NEDO podpisal dopolnjen Memorandum o sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za gospodarstvo. Ministrstvo za infrastrukturo in NEDO sta podpisala dopolnjen zapisnik, NEDO in ELES dopolnjen Memorandum o sodelovanju ter ELES in Hitachi dopolnjeno Pogodbo o implementaciji.
Projekt NEDO je projekt pametnih omrežij, prek katerega želimo z uporabo naprednih in okolju prijaznih tehnologij zasledovati skupne cilje trajnostnega razvoja. Vsebine sledijo predhodno izdelanim slovenskim in japonskim dokumentom in zajemajo napredne sisteme vodenja omrežja (distribution management systems), aktivnega vključevanja odjema (demand side management) in učinkovitega upravljanja z energijo (energy management systems). Izvedba se je razdelila v dve fazi. Prva se je začela novembra 2016 in prehaja v fazo demonstracije, druga pa s slovesnim podpisom pogodb 24. 9. 2018.
Na slovenski strani je v projekt vključenih veliko število deležnikov in mu upravičeno rečemo nacionalni projekt, s čimer je edinstven tovrsten projekt v Evropi. Sorodni projekti po Evropi so osredotočeni na ožje področje ali skupnosti, v našem primeru pa lahko z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku dejansko govorimo o uvajanju pametnega omrežja na nivoju države. ELES skupaj s Hitachijem projekt vodi in koordinira.
V prvi fazi projekta se aktivnosti izvajajo na infrastrukturi lastnikov elektroenergetskega omrežja v Sloveniji. NEDO prispeva sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, ELES pa financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij. Ključna napredna oprema v prvi fazi je sistem DMS, regulacijski transformatorji, odklopniki, merilniki in informacijsko komunikacijske tehnologije.
Druga faza se bo izvajala na področjih mestnih skupnosti Idrije in Ljubljane s temeljnimi cilji upravljanja z električno energijo v lokalnih skupnostih, izboljšanju vzdržnosti oskrbe z električno energijo v primeru večjih havarij kot posledice klimatskih sprememb ter vzpostavitvi rešitve za odpravljanje težav z napetostnimi upadi pri industrijskem odjemalcu. Ključne tehnologije druge faze so področni sistem upravljanja z energijo (aEMS) in sistemski hranilniki električne energije.
KORISTI ZA SLOVENIJO Z VIDIKA ELEKTROGOSPODARSTVA
- Koristi projekta z vidika elektroenergetskega sistema so v uporabi naprednih rešitev, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema v luči trajnostnega razvoja rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami.
- Namesto vlaganj v širitev omrežja se bo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje.
- Del sistemskih storitev, ki jih Elesu sicer zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije.
- Odjemalci bodo dobili višjo kakovost dobave električne energije in možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami.
- Skozi ozaveščanje odjemalcev in uporabo naprednih sistemov upravljanja električne energije se bo stremelo k učinkoviti rabi električne energije.
- Nenazadnje Slovenija in slovenski elektroenergetski sistem brezplačno pridobita 20 mio € vredno napredno opremo.
KORISTI ZA SLOVENIJO Z VIDIKA DRUGEGA GOSPODARSTVA
V Sloveniji imamo močno elektro in elektronsko industrijo, ki letno ustvari približno 4 milijarde € letnih prihodkov (70 % iz uvoza) in zaposluje približno 30.000 ljudi. Podjetja v tem segmentu imajo vrhunske rešitve, vendar vsi za trženje v globalnem okolju potrebujejo domače reference, kar jim omogoča projekt NEDO. Globalni trg rešitev pametnih omrežij je že danes ocenjen na približno 50 milijard €, pričakovana letna rast trga pa je 8 %. V projektu slovenska industrija pridobi tudi priložnost za sodelovanje z globalnim multinacionalnim podjetjem Hitachi, zato se podpira predvsem rešitve, v katerih slovenski in japonski partnerji vidijo sinergijo in priložnost za sodelovanje na globalnih trgih.