Kakšni bodo polnilni parki prihodnosti in kako bomo polnili električna vozila? Družba ELES je v minulih dneh izbrala arhitekturno zasnovo prvega, ki bo zrasel ob avtocestnem priključku Novo mesto. Njegovo zasnovo predstavljamo v nadaljevanju.
Družba ELES (naročnik) je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije objavila javni natečaj za arhitekturno zasnovo polnilnega parka velikih moči za polnjenje električnih vozil v Novem mestu ter na podlagi ocene strokovne komisije kot zmagovalno izbrala rešitev prvega polnilnega parka velikih moči avtorjev Matevža Grande, univ. dipl. inž. arh., in Matevža Rožmana, mag. inž. arh. iz Zavoda za oblikovanje prostora Z.O.P. Arhitekturno zasnovo polnilnega parka predstavljamo v nadaljevanju (izbor rešitve še ni pravnomočen).
Osrednji element arhitekturne zasnove polnilnega parka je ozelenjeni atrij oziroma nekakšen mini park, okrog katerega so razvrščene hitre polnilnice za osebna vozila in spremljevalne gostinske dejavnosti za obiskovalce. V končni fazi je predvidenih okrog 50 polnilnih mest za osebna vozila, pri čemer bo družba ELES zagotovila kohabitacijo več različnih ponudnikov. Polnilnice za tovorna vozila, v končni fazi jih je predvidenih 15, bodo umeščene na skrajni severozahodni del območja.
Ko bo investicija zaključena, bo ELES nastopal v vlogi upravljalca polnilnega parka, storitve polnjenja pa bodo izvajali ponudniki polnjenja, ki jih vozniki električnih vozil poznajo iz Slovenije in regije.
Izbrana rešitev je strokovno komisijo navdušila tako zaradi inovativne zasnove kot zaradi uporabe sonaravnih materialov, saj prav ti poudarjajo razliko v karakterju prostora med običajnim obcestnim počivališčem za motorna vozila in polnilnim parkom za polnjenje električnih vozil. Nadstrešnice polnilnic s fotovoltaičnimi celicami in javni prostori bodo zgrajeni iz lesa, po obodu osrednjega atrija pa bodo nadstrešnice podprte s slopi iz zbite zemlje. Polnilni park, z ozelenjenim osrednjim atrijem omogoča uporabnikom umik od s stika z vozili tako značilnimi za obcestna počivališča ter obenem vzpostavlja jasno ločnico med območji za tovorni in za osebni prometa na prostor bližje in dalje od regionalne ceste. Polnjenje električnih vozil namreč ne bo enako polnjenju vozil z notranjim izgorevanjem, kar zahteva temeljni premislek, kaj polnilni park pomeni pod novimi pogoji uporabe.
Izbrana arhitekturna rešitev je hkrati prilagodljiva in jo bo mogoče implementirati tudi na ostalih lokacijah polnilnih parkov, ki bodo še zrasli v prihodnosti. Na podlagi arhitekturne rešitve bo namreč ELES naročil katalog celostne arhitekturne, krajinske in urbanistične zasnove za projektiranje nadaljnjih polnilnih parkov za vse prihodnje lokacije. Naj spomnimo, ELES poleg tega pri Novem mestu v okviru mednarodnega projekta GreenSwitch načrtuje še polnilni park pri avtocestnem priključku Kranj.
Ocenjena vrednost izgradnje prve faze infrastrukturnega dela z ureditvijo zelenih in zunanjih površin je 2,21 milijona evrov brez DDV. Gre za prvo preliminarno oceno, saj bo natančnejša investicijska vrednost znana šele po pridobitvi investicijske dokumentacije.
Polnilni park Novo mesto bo sicer grajen v treh etapah, prva naj bi bila zaključena do leta 2027, nadaljnji etapi si bosta nato sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo potreb po polnilni infrastrukturi.
V Sloveniji trenutno največji delež toplogrednih plinov povzroči cestni promet (Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050) tako zaradi notranje, dnevne, mobilnosti, kot tudi zaradi geostrateške lege Slovenije in njenih tranzitnih poti. Vzpostavitev polnilnega parka velikih moči za električna vozila osebnega in tovornega prometa v Novem mestu je zato pomemben del mozaika investicij na področju prometa, ki vodijo v brezogljično družbo ob prehodu v drugo polovico 21. stoletja.