V odzivu na članek, »Po štirinajstih letih še brez povezave z Madžarsko«, ki je bil objavljen v časniku Delo v torek, 27. decembra 2016, podrobneje predstavljamo dejstva, povezana s potekom izgradnje 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince, ki bo slovensko prenosno omrežje končno povezal z madžarskim prenosnim omrežjem.
Družba ELES pridobiva pravico graditi daljnovod Cirkovce-Pince skladno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2x400 kV Cirkovce-Pince, ki jo je 12. 7. 2012 sprejela Vlada Republike Slovenije in je bila 20. 7. 2012 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Območje, na katerem bo potekala daljnovodna povezava, je definirano v 4. členu Uredbe o državnem prostorskem načrtu in od njega ni odstopanj, razen dopustnih odstopanj, opredeljenih v 44. členu Uredbe o državnem prostorskem načrtu, ki pa jih, kot investitor, že upoštevamo pri sklepanju služnostnih pogodb.
Priprava državnega prostorskega načrta za predmetni daljnovod se je pričela leta 2002. Po takratni zakonodaji je bila sprejemljivost vplivov izvedbe državnega prostorskega načrta izvedena s pozitivnim naravovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije. Obrazložitev je podana v točki 4, 2. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu. Prav tako je bila v sklopu sprejemanja Uredbe o državnem prostorskem načrtu pripravljena obvezna podloga, Osnutek poročila o vplivih na okolje, ki je danes novelirana z veljavno zakonodajo ter se na osnovi le-tega pridobiva okoljevarstveno soglasje. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je maja in junija 2016 izvedla javno razgrnitev. V začetku leta 2017 bo ARSO razpisal javno obravnavo, kjer bodo skupaj s predstavniki družbe ELES odgovarjali na morebitna odprta vprašanja prijavljenim strankam v postopku.
Na podlagi že omenjene Uredbe Vlade RS smo v družbi ELES pričeli z aktivnostmi in postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Evropski in slovenski pravni red zahtevata, da mora upravitelj javne gospodarske infrastrukture pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti dovoljenje o pravici graditi za vsako nepremičnino, ki leži v varovalnem pasu daljnovoda. Kot dovoljenje o pravici graditi velja:
- pogodba o ustanovitvi služnosti, sklenjena z vsakim lastnikom ali solastnikom nepremičnine, ki leži v varovanem pasu predmetnega daljnovoda,
- pogodba o odkupu nepremičnine, kadar gre za gradnjo RTP ali nadomestne gradnje,
- odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist, izdana v upravnem postopku,
- potrdila pristojnih državnih organov po 59.a členu Energetskega zakona, kot npr. potrdilo upravne enote, da upravni postopek še ni pravnomočno končan, potrdilo sodišča, da zapuščinski postopek še ni pravnomočno zaključen itd.
Vsak od lastnikov/solastnikov nepremičnine, ki leži v varovalnem pasu daljnovoda prejme ponudbo za sklenitev pogodbe. Ponudba vsebuje pogodbo, cenitveno poročilo o višini odškodnine za služnostno pravico in odškodnine za ocenjeno škodo ter izsek iz katastra z vrisanim daljnovodom. Cenitvena poročila izdelajo sodni cenilci ustrezne stroke na podlagi potrdil o namenski rabi prizadetih nepremičnin ter podatkov o površini posega in vrsti posega (npr. koridor, dostopna pot, daljnovodni steber …). Pogodba velja kot dokazilo o pravici graditi, če je vknjižljiva. Pogodba pa postane vknjižljiva, ko je obojestransko podpisana in ko lastnik/solastnik svoj podpis na pogodbi overi pri notarju. Stroške notarske overitve podpisov in stroške vknjižb služnostne ali druge pravice krije družba ELES. Pogodbeno vrednost odškodnine družba ELES lastniku/solastniku nakaže na njegov osebni račun v roku 30 dni od dneva, ko prejme podpisan in overjen izvod pogodbe (dokaz: prejemni žig vložišča). Na ta način poteka ustanavljanje služnostne pravice in nemoteno izplačevanje odškodnin, kadar se takšna pravica ustanovi s pogodbo.
V primerih, kadar služnostne pravice ni mogoče ustanoviti na pogodbeni način, mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo predlagati, da se služnostna pravica ustanovi v javno korist. Postopek ustanovitve služnosti v javno korist vodijo pristojne upravne enote, odškodnino pa lahko lastnik/solastnik v tem primeru uveljavi le po sodni poti.
Po opisanem ustaljenem postopku se ravnamo tudi pri ustanavljanju služnostne pravice za ta daljnovod:
- Družba ELES najprej zagotovi podatke o vseh parcelah v varovalnem pasu daljnovoda in njihovih lastnikih/solastnikih.
- Nato sodni cenilci gozdarske, gradbene in kmetijske stroke obvestijo lastnike/solastnike, kdaj bodo opravili ogled nepremičnin v varovalnem pasu daljnovoda.
- Po ogledu cenilci izdelajo cenitvena poročila o višini odškodnin za vse parcele v varovalnem pasu.
- Sledi vročanje ponudb za sklenitev pogodb vsakemu lastniku/solastniku posebej.
- Temu sledi izplačevanje odškodnin tistim lastnikom/solastnikom, ki so sklenili pogodbe oz. sprožanje postopkov pri upravnih enotah za ustanovitev služnosti v javno korist v primerih, ko lastniki/solastniki zavrnejo sklenitev pogodbe.
- Sledi lahko še nadaljevanje postopkov na II. stopnji in na sodiščih, kadar pride do pritožb, vendar ima investitor zakonsko možnost, da že na I. stopnji zahteva nujni postopek in z depozitom dela odškodnine pri sodišču doseže, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero upravna enota ustanovit služnost v javno korist.
Od leta 2013 do danes smo sklenili služnosti za 88 % parcel. Nerešene oziroma "problematične" so ostale le še parcele, za katere imamo neznane lastnike in posledično oklice na sodišču, dedovanja in lastnike, ki živijo v tujini. Do sedaj je družba ELES za odškodnine izplačal 10.5 mio EUR.
Daljnovod Cirkovce-Pince bo Slovenijo končno povezal tudi z madžarskim prenosnim elektroenergetskim omrežjem. S tem se bo povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, občutno povečala uvozna prenosna zmogljivost in zanesljivost prenosnega omrežja v tem delu države ter izboljšala zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji v primeru izpadov večjih proizvodnih objektov oz. ob drugih nepredvidenih dogodkih in obratovalnih težavah, ko bo omogočena tudi dodatna pomoč preko madžarskega prenosnega omrežja. Projekt bo omogočil večjo integracijo trga v regiji in olajšal dostop do vzhodnih trgov z električno energijo, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za slovenske odjemalce in posledično dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter slovenskih izdelkov na svetovnih tržiščih.