Družba ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025–2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025–2034. Načrta, ki ju je potrdila tudi Agencija za energijo, opredeljujeta razvoj slovenskega elektroenergetskega omrežja v naslednjem desetletju.
Elektroenergetika je na pragu tektonskih sprememb. Še nikoli doslej se področje ni tako hitro in tako drastično spreminjalo. Spremembe na vseh tehnoloških področjih, od implementacije nepredvidljivih obnovljivih virov energije v sistem do toplotnih črpalk in električne mobilnosti, prodirajo v (elektro)energetiko in rišejo obris sodobnega sveta. Da bi se družba resnično lahko povsem elektrificirala in postala nizkoogljična, pa bodo ključne okrepitve, nadgradnje, prilagoditve in modernizacije elektroenergetskega omrežja. Zeleni prehod bo obstal ali padel na omrežju, tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji, zato je njegov prihodnji razvoj ena ključnih nalog ne le elektroenergetike ampak celotne države.
Družba ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, je pripravila Razvojni načrt prenosnega sistema za obdobje 2025–2034 in Razvojni načrt distribucijskega sistema za obdobje 2025–2034. Načrta, ki ju je potrdila tudi Agencija za energijo, opredeljujeta razvoj slovenskega elektroenergetskega omrežja v naslednjem desetletju.
Prenosno omrežje: 1,2 milijardi evrov investicijskih vlaganj
V obdobju od leta 2025 do 2034 družba ELES za razvoj in investicije v prenosno omrežje načrtuje 1,2 milijardi evrov vlaganj in s tem nadaljuje največji investicijski cikel od svoje ustanovitve. V ospredju je zaključek že začetih velikih investicijskih projektov, raziskovalno-razvojne aktivnosti, razvoj pametnih omrežij in povečevanje izkoriščenosti obstoječega prenosnega omrežja. Posebna pozornost bo v desetletnem obdobju namenjena gradnji infrastrukture za priklop večjih sončnih elektrarn. Vrednost vlaganj za ta namen predstavlja skoraj petino celotnega zneska predvidenih vlaganj v prihajajočem desetletju.
Med viri financiranja največji predstavljajo posojila, sledijo lastna sredstva amortizacije, del prihodkov od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti in del donosa.
Največji, 40-odstotni delež vlaganj bo v naslednji dekadi namenjen razdelilnim transformatorskih postajam, in sicer kar 484,3 milijone evrov. Med ključnimi projekti velja izpostaviti vgradnjo oziroma zamenjavo sedmih velikih energetskih transformatorjev za regionalno napajanje, celovito obnovo 19 objektov (RTP), gradnjo sedmih novih RTP 110/20 kV ter vzpostavitev obsežne priključne infrastrukture za polja sončnih in vetrnih elektrarn.
Dodatnih 386,8 milijonov evrov (oziroma 32 odstotkov vseh načrtovanih sredstev) bo namenjenih elektroenergetskim vodom na vseh treh visokonapetostnih nivojih, pri čemer bo obnovljenih 610 kilometrov ter postavljenih 145 kilometrov novih visokonapetostnih vodov, načrtovana je tudi obnovitev obstoječih in vzpostavitev 167 kilometrov novih optičnih povezav.
3,95 milijarde evrov za razvoj distribucijskega omrežja
Spremembe v rabi in proizvodnji električne energije predstavljajo še zlasti velik izziv za distribucijski omrežni sistem, saj ta v preteklosti ni bil načrtovan za tak način in obseg rabe električne energije. Večanje deleža razpršenih virov občutno vpliva na napetostni profil v distribucijskih omrežjih, vse znatnejši vpliv se pričakuje tudi ob vse večjem številu toplotnih črpalk in električnih vozil.
Investicijska vlaganja v distribucijsko omrežje v naslednjem desetletju so ocenjena na 3,95 milijarde evrov. Od leta 2025 do leta 2029 so načrtovana investicijska vlaganja v skupni višini 1,8 milijarde evrov, na leto povprečno 362 milijona evrov, od leta 2030 dalje pa v povprečni letni višini 427 milijonov evrov. Za primerjavo, v letu 2023 je bila realizacija investicijskih vlaganj v skupni višini 164,2 milijona evrov, kar je največ doslej.
Največji delež načrtovanih investicij načrtujejo na območju Elektra Ljubljana, kar za 1,162 milijarde evrov. Sledi Elektro Maribor z 1,110 milijarde evri načrtovanih investicijskih vlaganj, nato Elektro Celje z 814 milijona evrov načrtovanih investicijskih vlaganj. Elektro Gorenjska načrtuje 459,4 milijona evrov, Elektro Primorska pa 402 milijona evrov vlaganj.
Elektrodistribucijska podjetja bodo tako do leta 2034 na novo postavila nekaj manj kot 4000 transformatorskih postaj, položila 5.879 kilometrov srednje napetostnih podzemnih vodov, 8.548 nizkonapetostnih podzemnih vodov, pa 844 kilometrov nizkonapetostnih in 149 kilometrov srednje napetostnih nadzemnih vodov in zgradila pet novih srednje napetostnih razdelilnih postaj. Poleg tega bodo obnovila še 2.552 kilometrov srednje napetostnih in 3.325 kilometrov nizkonapetostnih nadzemnih vodov ter 1.260 kilometrov srednje napetostnih in 6.608 nizko napetostnih podzemnih vodov, 58 srednjenapetostnih razdelilnih postaj in 4.417 transformatorskih postaj.
Prav tako so predvidena vlaganja v napredne tehnologije, ki bodo omogočale obvladovanje obratovanja distribucijskega s sistema v novih okoliščinah, večjo izrabo obstoječe infrastrukture in višjo stopnjo digitalizacije distribucijskega sistema.
Več kot tretjina (35,2 odstotka) vseh sredstev, ki bodo v naslednjem desetletnem obdobju namenjena investicijam v distribucijski sistem, bo namenjena objektom na srednje napetostnem nivoju, in sicer kar 1,39 milijarde evrov. Sledijo investicije v objekte na nizkonapetostnem nivoju, ki obsegajo slabo tretjino sredstev (32, 9 odstotkov) oziroma 1,29 milijarde evrov. Načrtovane investicije v 110 kV objekte so ocenjene 639,3 milijone evrov oziroma obsegajo 16,2 odstotni delež vseh investicijskih vlaganj, vlaganja v sekundarno opremo pa predstavljajo 8 odstotkov vseh vlaganj.
Nujno povečanje tarif za uporabo omrežja
Med viri financiranja elektrodistribucijska podjetja načrtujejo velik delež nepovratnih evropskih sredstev (58 odstotkov), z zadolževanjem bodo pokrila 22,5 odstotkov potrebnih sredstev, amortizacija predstavlja 16 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Družba ELES sicer od leta 2023 do leta 2026 krije manko omrežninskih prihodkov petih elektrodistribucijskih podjetij in bo za to namenila 287,86 milijona evrov. Če bi družba ELES ta sredstva lahko porabila za svoje potrebe, bi bila trenutna in prihodnja zadolženost družbe bistveno nižja. Od vključno leta 2027 pa bi se za realizacijo investicijskih ciljev morale povečati tarife za uporabo distribucijskega omrežja, in sicer od 26,5 do 58,6 odstotkov glede na osnovo v letu 2026.
Pri določanju prihodnje višine tarif za uporabo prenosnega omrežja bo medtem ključno, koliko prihodkov od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti bo realiziranih – osnovni scenarij denimo predvideva 100,5 milijona evrov letnih prihodkov, pri čemer bi se morale tarife povečati šele v letu 2034.
Dokumenti