Objavljamo analizo oziroma primerjavo vpliva obstoječe in stare omrežninske metodologije za male poslovne porabnike, največje gospodarske odjemalce na srednjenapetostnem omrežju in dva največja industrijska porabnika na visokonapetostnem omrežju.
Analizo je izdelal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar. Z analizo je želel empirično preveriti navedbe nekaterih interesnih skupin, da naj bi se nova metodologija obračuna omrežnine za moč in porabljeno električno energijo glede na staro metodologijo odrazila v negativnih (finančnih) učinkih za določene skupine odjemalcev; da pomeni uvedba nove omrežninske metodologije »katastrofo za slovensko gospodarstvo« in da mu »bistveno zmanjšuje konkurenčni položaj«.
Take trditve ne držijo. Analiza namreč dokazuje, da strošek za omrežnino celo pri največjih porabniki električne energije na srednjenapetostnem omrežju predstavlja le nekaj več kot 11 odstotkov v strukturi vseh stroškov električne energije. Analiza je sicer pokazala, da se bo njihov strošek za omrežnino povečal za povprečno 26,5 %, toda ne glede na razmeroma visok odstotek povečanja, je delež stroška za omrežnino še vedno bistveno nižji kot delež stroška, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v EU. Ob tem je še zlasti zgovoren podatek, da bodo veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 % glede na svoje celotne poslovne prihodke.
Nova metodologija v primerjavi s staro metodologijo prav tako ne prinaša družbi ELES in elektrodistribucijskim podjetjem dodatnih prihodkov, pač pa zgolj spreminja dinamiko prilivov, in sicer tako, da jih prejemniki dobijo več v visoki in manj v nizki sezoni, ter prerazporeja omrežninsko obremenitev po uporabnikih.
Na podlagi analize predlagamo, da se v roku dvoletnega prehodnega obdobja ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč ter sočasno o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke.
Predlagamo tudi, da se opravi dodatna analiza za specifične porabnike (denimo sezonske dejavnosti) in če se izkaže, da je to smiselno, se zanje uvedejo posebne tarife tako za moč kot za električno energijo. Nenazadnje še predlagamo, da se vsaka morebitna sprememba tarif ne odrazi v zmanjšanih prihodkih za družbo ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je to edini vir prihodkov za omrežne investicije, ki omogočajo zeleni prehod.
Opomba: Analiza je bila 10. februarja 2025 v delu, ki zadeva male poslovne odjemalce, razširjena. Prva analiza je bila narejena na podlagi nabora podatkov 25- tih malih poslovnih odjemalcev, priključenih na 6, 11, 14, 17, 28, 35, 43 kW, ki imajo uradno registrirano dejavnost gostinstvo, vrtnarstvo, pekarstvo in tiskarstvo. V razširjeno analizo je medtem vključenih 130 malih poslovnih odjemalcev, ki imajo poleg naštetih registrirano še dejavnost frizerstvo. Rezultati razširjene analize so objavljeni v ločenem dokumentu. Ne glede na to, da so končni izsledki obeh analiz – ožje in razširjene – enaki, pa menimo, da je slednja zaradi občutno širšega nabora vključenih primerov bolj merodajna.