Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je na današnji strokovni delavnici Elektroenergetika jutri: strategija ali uganka? predstavil ključne poudarke svoje študije ter s tem odgovoril na različne interpretacije te študije, ki se v zadnjih dneh in tednih pojavljajo v javnosti. Čeprav se v javnostih izpostavljajo zlasti finančni vidiki posameznih energetskih scenarijev, je glavnina študije posvečena tehničnim vidikom teh scenarijev prihodnosti.
Mag. Aleksander Mervar v svoji analizi ugotavlja, da so med dvanajstimi analiziranimi najprimernejši trije modeli energetskih virov prihodnosti: najcenejša je varianta brez NEK do leta 2063 in brez JEK2, ter z 8.595 MW sončne energije, druga varianta z NEK do 2063 in 7.000 MW sončne energije, vendar brez JEK2, ter tretja varianta z NEK do 2063 in JEK2 ter 3.260 MW sončne energije. Vendar Mervar ob tem opozarja: »Ni scenarija, ki nas brezskrbno pelje v prihodnost.«
Katere bi morale biti ključne aktivnosti in strateški projekti?
Mag. Aleksander Mervar predlaga, da se nemudoma, že v letošnjem letu, ustanovi delovna skupina na nivoju vlade za male modiularne jedrske reaktorje (SMR); do leta 2026 bi morali imeti projekcije tarif za uporabo elektroenergetskega omrežja, prav tako bi morali do takrat pripraviti novi desetletni načrt razvoja slovenskega elektroenergetskega omrežja 2027–2037. Do leta 2028 bi se morali odločiti o nadaljevanju obratovanja NEK do leta 2063 in o vlaganjih v obnovljive vire energije ter sprejeti odločitve o JEK2 oziroma morebitnih SMR, sprejeti bi morali novo strategijo na področju obnovljivih virov energije ter pripraviti nov desetletn razvojni načrt slovenskega elektroenergetskega omrežja 2029–2039. Do leta 2030 bi morala začeti obratovati hidroelektrarna Mokrice ter do leta 2032 še črpalna hidroelektrarna Kozjak. Do leta 2033 bi morali zgraditi primerne plinovodne povezave in skladišča ekstra lahkega kurilnega olja na lokacijah obstoječih in novih plinskih enot ter tehnično prevzeti 500 MW plinskih enot. Leta 2040 pa bi morale začeti obratovati še vsaj tri hidroelektrarne na srednji Savi.
Pred energetiko v Sloveniji so torej še mnogi ključni in zahtevni koraki, ki bodo oblikovali energetsko prihodnost države. Ti koraki vsak zase zahtevajo tehten premislek, temeljito obravnavo tveganj – nekatera izmed teh so izpostavljena v študiji – in nadaljnje podrobne analize pred dokončnimi odločitvami. Upoštevati je treba dejstvo, da na trg nenehno prihajajo nove tehnologije, ki bodo zagotovo sooblikovale prihodnje odločitve in tudi energetiko v prihodnosti.
Spomnimo, mag. Aleksander Mervar direktor družbe ELES je po naročilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, pripravil dokument »Analiza 100 % OVE scenarija v elektroenergetskem sektorju za Slovenijo za leto 2044,« v okviru katere je analiziral različne scenarije energetike v prihodnosti. Ob tem mag. Mervar poudarja: »Cilj priprave študije je bil pripraviti podlago za kar najboljšo strategijo slovenske energetike v prihodnosti.«