Energetika je - še zlasti od začetka vojne v Ukrajini - precej dinamično področje. Situacijo je treba ocenjevati praviloma dan vnaprej, tako kot to počnemo na ELES, ki ga vodim.
Čeprav sem 21. 9. 2022 sna mednarodni konferenci v Velenju z naslovom »Pozdravljena, prihodnost 2022, preobrazba sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi« dejal, da pričakujem, da bo TEŠ ves čas remonta NEK deloval nemoteno, misleč predvsem možne probleme glede likvidnosti mednarodnih borz z električno energijo, ki se prodaja za celinske države Evrope, kot posledica težav pri dobavah s plinom, možnih nizkih temperatur, se je situacija do danes spremenila.
Do sredine oktobra sta moji odločitvi botrovali dve dejstvi: prvo se nanaša na sabotažo dveh plinovodov Severni tok 1 in 2, ki so jo zaznale švedske oblasti 26. 09. 2022. S tem so možnosti dobav ruskega plina bistveno nižje, dobav nemara kmalu ne bo več, in to pred zimskim obdobjem, ko sta tako poraba plina kot električne energije najvišji. Druga se nanaša na padec terminskih, DayAhead in SPOT cen na evropskih borzah. Na dan 21. 9. 2022 je bila terminska cena za IV. kvartal na nemški borzi EEX, skupaj z odvisnimi stroški uvoza, kot sta bruto marža trgovca in cena kapacitete čezmejnega prenosa iz Avstrije v Slovenijo, 567 evrov za megavatno uro. Na dan, ko sem izvedel, da so imeli v Premogovniku Velenje havarijo, je znašala cena na isti borzi za meseca oktober in november recej manj, 337 evrov za megavatno uro. Istega dne je znašala povprečna terminska cena za mesec december 2022, januar in februar 2023, 557 evrov za megavatno uro. Tudi pri zadnjih dveh cenah so vključeni posredni stroški uvoza. DayAhead cene na slovenski elektroenergetski borzi BSP so se v zadnjem obdobju precej znižale, za zadnji petek v septembru je bila 361 evrov, 14. 10. 2022 pa 262 EUR na megavatno uro.
Dne 12. 10. 2022 sem prejel informacijo, da so imeli v Premogovniku Velenje ponovno t. i. »stebrni« udar na enem izmed dveh odkopnih polj. Zaradi te havarije se ocenjuje, da dnevni izkop lignita v PV ne bo presegel 4500 ton pri kalorični vrednosti 10,8 Gj/tono, kar lahko traja od meseca do treh mesecev. To pomeni bistveno nižje količine izkopa lignita, kot so bile upoštevane pri projekcijah za čas od 01. 11. 2022 do 31. 03. 2023. Zato sem istega dne naročil pristojnim na ELES, da pripravijo oceno obratovanja prenosnega elektroenergetskega sistema RS v primeru, da ne obratujeta tako NEK (remont do 02. 11. 2022) kot TEŠ. Analize so pokazale, da bi prenosni sistem lahko nemoteno deloval tudi v takšni situaciji, predvsem zaradi naprav, ki smo jih vključili v sistem v zadnjih dveh letih v okviru EU projekta SINCRO.GRID. Preveril sem tudi dolgoročne vremenske napovedi, ki do konca remonta NEK ne kažejo nekih bistvenih ohladitev. Zato sem predlagal, da gre TEŠ v mirovanje s 15. 10. 2022 do 02. 11. 2022, z možnostjo podaljšanja do 30. 11. 2022.
Moj predlog utemeljujem na dveh predpostavkah:
1) da bo tveganje za uvoz električne energije pozimi, ko bodo temperature nizke in poraba visoka, precej večje in
2) da bi izklop blokv 5 in 6 iz omrežja pozitivno vplival na ekonomsko situacijo HSE, ki je lastnica TEŠ.
Še nekaj izračunov, kaj bo za TEŠ pomenil izkop dne 15. 10. 2022 do 28. 02. 2023: če blok 6 TEŠ uporablja velenjski lignit, znaša njegova stroškovna cena 156 evrov, če uporablja uvoženi premog 230 evrov, če blok 5 uporablja uvoženi premog pa 294 evrov, vse na megavatno uro. In vse je bistveno cenejše kot povprečna terminska cena 557 evrov za obdobje december 2022 – februar 2023. Z izklopom TEŠ se premakne za 290 gigavatnih ur proizvodnje iz mesecev oktober – november 2022 v meseca december 2022 – januar 2023. Povprečna borzna terminska cena s pripadajočimi odvisnimi stroški uvoza je 337 evrov za oktober-november in 557 evrov za december-januar. Razlika 220 evrov na megavatno uro. Vse to pomeni, da bo uvoz v decembru-januarju cenejši za slabih 64 milijonov evrov.
In kaj bo to pomenilo za Slovenijo v luči oskrbe z električno energijo v obdobju 01. 12. 2022 do 28. 02. 2023? 290 gigavatnih ur manjša uvozna odvisnost v mesecih, ko je poraba električne energije najvišja.
Nihče od sedaj vodilnih tako na HSE kot TEŠ ni kriv, če je izkop lignita bistveno nižji in nezadosten, kot je bil opredeljen v končnem investicijskem programu za blok 6 TEŠ. Še manj resorni minister ali uprava SDH.
Prav je, da so na HSE pristopili k uvozu testnih količin premoga in prav je, če se testi izkažejo za sprejemljive, da naročijo količine, ki bodo slovenskemu elektroenergetskemu sistemu zagotavljale nižjo uvozno odvisnost. Sam osebno bi se za uvoz testnih količin odločil že bistveno prej, nekje marca, ko so bile znane porazne številke o proizvodnji iz hidroelektrarn. Seveda, pri tem je treba paziti, da variabilni stroški takšne proizvodnje ne bodo višji, kot so borzne cene na borzah v Evropi.
V kolikor bi lahko Premogovnik Velenje izkopal lignit v količinah, ki bi zadoščala, vsaj v teh nesigurnih, prihajajočih zimskih mesecih, polno obratovanje tako bloka 5 kot bloka 6 v TEŠ, potem bi lahko mirno pričakovali zimske mesece. Oba bloka skupaj imata neto moč na pragu 847 MW. V obdobju 01. 12. 2022 do 28. 02. 2023 je 2.160 ur. Če bi bloka obratovala v tem obdobju na 95 % neto moči na pragu, bi lahko proizvedla 1.738 gigavatnih ur električne energije. V Sloveniji bi bili v tem primeru uvozno neodvisni. Na žalost pa bo, po napovedih vodstva HSE, proizvodnja v tem obdobju samo 678 gigavatnih ur, oziroma borih 39 %. In to pri uvozu nekaj manj kot 100.000 ton premoga.
Aprila 2009 sem prvi v naši državi v precej dolgi analizi zapisal, da odsvetujem gradnjo 600 MW bloka v TEŠ (sedaj B6). Ocenil sem:
1) da je eksploatacijskih zalog lignita v Premogovniku Velenje premalo in
2) da bi bil tipski, med 400 in 450 MW blok, stal največ 550 milijonov EUR, za kar je imel takrat HSE dovolj lastnih virov.
Na žalost sem imel prav.
Sistem je glede na razmere v sinhronem območju Evrope zadosten, na vidiku niso nobene omejitve. Če bi se razmere poslabšale, gre TEŠ spet v omrežje, če to ne bi zadostovalo, pa še plinski bloki, ki bi uporabljali ekstra lahko kurilno olje. Ni razloga za paniko. Ob tem izpostavljam, da je lahko 499 MW plinskih elektrarn je lahko na polni moči v 15 minutah, 542 MW blok 6 TEŠ pa v 12 do 16 urah.
V državi imamo 11 plinskih elektrarn. Kot energent lahko uporabljajo plin ali ekstra lahko kurilno olje. Prvega zaradi dogovora na ravni EU o 15-odstotnem omejevanju porabe plina in ker ga za potrebe proizvodnje električne energije v preteklih letih nismo uporabljali, ne bodo uporabljale, KOEL pa. Seveda, samo takrat, ko bo motena oskrba naše države z električno energijo v takšni meri, da bi bile potrebne obsežne redukcije ali pa, če bi bila borzna cena višja od variabilnih stroškov. Variabilni stroški megavatne ure plinskih elektrarn znašajo med 333 in 533 evrov odvisno od tega, katero bi zagnali.
Direktor ELES, d.o.o.
mag. Aleksander Mervar