Sinhrono območje celinske Evrope se je 8. januarja ob 14.05 po srednjeevropskem času zaradi izpadov več elementov prenosnih omrežij v zelo kratkem času ločilo na dve ločeni regiji.
Potek poti, po kateri sta se regiji razdelili, je sledeč:
Slika 1 - Zemljevid celinske Evrope, ki prikazuje dve ločeni območji med sistemskim dogodkom 8. januarja 2021
Približno 15 sekund ob okvirno 14.05 uri po srednjeevropskem času se je frekvenca v severozahodni regiji celinske Evrope sprva zmanjšala na vrednost 49,74 Hz. Po tem se je frekvenca ustalila na približni vrednosti 49,84 Hz. Obenem se je frekvenca v jugovzhodni regiji sprva dvignila na vrednost do 50,6 Hz, preden se je ustalila na ustaljeni frekvenci med 50,2 Hz in 50,3 Hz. To je razvidno tudi iz spodnjega grafa.
Slika 2 - Frekvenca v celinski Evropi med dogodkom 8. januarja 2021
Zaradi podfrekvence v severozahodni regiji so se prekinljive pogodbene storitve v Franciji in Italiji s skupno odjemno močjo okoli 1,7 GW prekinile z namenom, da se zmanjša deviacija frekvence. Tovrstne storitve so veliki odjemalci, ki jih tamkajšnji operaterji prenosnih sistemov najemajo z namenom, da jih odklopijo, če frekvenca pade pod določenim pragom. Poleg tega se je avtomatsko aktiviralo 420 MW in 60 MW podporne moči z Nordijskega in Britanskega sinhronega območja. Ti protiukrepi so zagotovili, da se je že ob 14.09 po srednjeevropskem času deviacijo frekvence omejilo na okvirno deviacijo –0,1 Hz na severozahodnem območju od nominalne frekvence 50 Hz (glej sliko 2).
Zaradi velike podfrekvence v jugovzhodni regiji so se aktivirali avtomatski in ročni protiukrepi (t.j. zmanjšanje odjema proizvodnih naprav) z namenom, da se frekvenco stabilizira. Tako se je lahko ob 15.05 po srednjeevropskem času deviacijo frekvence v jugovzhodni regiji omejilo na +0,1 Hz od nominalne frekvence 50 Hz (glej sliko 2).
Avtomatski odziv in koordinirane akcije, izvedene s strani operaterjev prenosnih sistemov v celinski Evropi, so zagotovili, da se je hitro vzpostavilo normalno obratovanje. Akcije so bile med operaterji prenosnih sistemov koordinirane z namenom, da se ti dve regiji kolikor le mogoče hitro ponovno poveže. Tako se je lahko prekinljive pogodbene storitve v Italiji ponovno povezalo ob 14.47 po srednjeevropskem času in v Franciji ob 14.48 po srednjeevropskem času. Ob 15.08 po srednjeevropskem času sta bili obe regiji ponovno povezani v eno sinhrono regijo v celinski Evropi.
ENTSO-E je sproti obveščal Evropsko komisijo in Koordinacijsko skupino za električno energijo, sestavljeno iz predstavnikov držav članic.
Združenje evropskih operaterjev prenosnega sistema ENTSO-E danes tudi objavlja vprašanja in odgovore v zvezi s tem dogodkom. Vse objavljene informacije so nastale na podlagi rezultatov podrobne raziskave dogodka, ki še vedno poteka. Preiskava sledi pravnemu okviru v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 (Smernice za delovanje sistema), pri čemer so nacionalni regulativni organi in ACER vabljeni, da se pridružijo operaterjem prenosnih sistemov v preiskovalni skupini.
V skladu z določbami Uredbe komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije, bo ENTSO-E rezultate preiskave predstavil Koordinacijski skupini za električno energijo in jih nato po zaključku analize objavil.
Vprašanja in odgovori
Kaj je razdelitev sistema?
Prenosna omrežja držav celinske Evrope so električno povezana tako, da sinhronizirano obratujejo na frekvenci približno 50 Hz. Dogodek, ki se je pripetil 8. januarja 2021, je povzročil, da se je sinhrono območje celinske Evrope razdelilo na dve regiji tako, da je regija v jugovzhodni Evropi začasno delovala ločeno od preostale celinske Evrope.
Se je tovrsten dogodek prvič pripetil v celinski Evropi?
Sinhrono območje celinske Evrope je eno največjih medsebojno povezanih sinhroniziranih električnih sistemov na svetu v smislu velikosti in števila odjemalcev. Tovrsten dogodek se lahko pripeti v vsakem sistemu električne energije. Odpornost sistema in pripravljenost za to zadolženih operaterjev sistemov ima odločilen vpliv na posledice tovrstnih dogodkov. Razdelitev sinhronega območja z veliko večjo motnjo in vplivom na odjemalce se je pripetila v celinski Evropi 4. novembra 2006. Dogodek je bil obširno analiziran in je vodil do številnih bistvenih napredkov, kot je evropski sistem spremljanja (EAS). To je platforma, ki dovoljuje operaterjem prenosnih sistemov izmenjavo operativnih informacij v realnem času in omogoča, da takoj reagirajo v primeru neobičajnih stanj v sistemu. Operaterji prenosnih sistemov so tako dobro pripravljeni, da lahko koordinirajo in obvladajo tovrstne dogodke ter omejijo posledice. Ta pripravljenost in stalno opazovanje sistemske frekvence sta omogočila sinhronizacijo obeh ločenih področij v zelo kratkem času.
Kako se koordinira protiukrepe v celinski Evropi v primeru deviacij frekvence?
V celinski Evropi imamo postavljene procedure, tako da se je motnjam v sistemu in še posebej velikim deviacijam frekvenc s tveganjem nekoordinirane prekinitve odjemalcev ali proizvodnje možno izogniti. Operaterja prenosnih omrežij Amprion iz Nemčije in Swissgrid iz Švice sta odgovorna za procedure v vlogi nadzornikov sinhronega območja (SAM) v celinski Evropi. SAM neprestano nadzira frekvenco sistema. V primeru znatnih deviacij frekvenc obvestijo vse operaterje prenosnih sistemov preko evropskega sistema spremljanja (EAS) in sprožijo izredni postopek za deviacije frekvence, da na hiter in učinkovit način koordinira protiukrepe z namenom stabilizacije sistema. Korak v proceduri je telefonska konferenca Ampriona, Swissgrida, RTE-ja (Francija), Ternaja (Italija) in REE-ja (Španija). Telekonferenca se je zgodila 8. januarja 2021 ob 14.09 po srednjeevropskem času. Na telekonferenci so ocenili situacijo in obvestili operaterje prenosnih sistemov glede protiukrepov, ki so že bili aktivirani. Sistemski operaterji prenosnih omrežij na severozahodnem in jugovzhodnem območju so tudi uskladili ukrepe za ponovno povezavo, da bi zopet dosegli sinhronizacijo regij v celinski Evropi.
So bili končni odjemalci odklopljeni? So bile še kakšne druge posledice?
Odjemalci v območju 70 MW na severovzhodnem območju in v območju 163 MW na jugovzhodnem območju so bili odklopljeni. Zaradi visoke odpornosti povezanega omrežja in hitremu odzivu evropskih operaterjev prenosnih sistemov, varnost delovanja in zaloga elektrike nista bili ogroženi. Pomemben prispevek k stabilizaciji sistema je prišel s strani prekinljivih pogodbenih storitev, ki so se aktivirale v Franciji in Italiji. Tovrstne pogodbe, ki so bile sklenjene z odjemalci, omogočajo operaterjem prenosnih sistemov, da v realnem času začasno in avtomatsko zmanjšajo električno porabo glede na situacijo sistema električne energije.
Kaj je povzročilo razdelitev?
V skladu z določbami smernic za obratovanje sistema je v teku natančna preiskava dogodka. Le-ta vključuje celovito analizo velikega števila posnetkov iz zaščitnih naprav in drugih elementov sistema električne energije v realnem času. ENTSO-E bo objavil rezultate preiskave takoj, ko bo zaključena analiza.