Partnerji projekta s pilotnimi testi dokazali, da lahko aktivni odjemalci in razpršeni viri proizvodnje s prilagajanjem odjema zagotavljajo fleksibilnost in s tem pomagajo pri uravnavanju frekvence v elektroenergetskem omrežju.
Več kot 70 udeležencev konference je uvodoma nagovoril mag. Uroš Salobir, direktor Področja za strateške inovacije v družbi ELES in koordinator projekta FutureFlow. Poudaril je, da lahko z aktiviranjem razpršene proizvodnje in aktivnih odjemalcev rešimo izziv energetske tranzicije v brezogljično družbo brez povečanih potreb po plinu ali dodatnih vlaganj v centralizirano skladiščenje električne energije. »Ključnega pomena za uspeh je čezmejno povezovanje virov fleksibilnosti znotraj Evropske unije ter obstoj različnih platform za njihovo povezovanje. Če želimo omenjene rešitve čim prej uvesti v prakso in s tem prispevati k doseganju ciljev Evrope 2050, bo potrebno tesno sodelovanje tehničnih strokovnjakov in odločevalcev, potreben pa bo tudi miselni preskok v naših glavah«, je zaključil Salobir.
Janez Kopač, direktor Sekretariata Energetske skupnosti, ki je tudi gostil zaključno konferenco, je v nagovoru predstavil stanje na področju integracije trgov z električno energijo in načrte Evropske unije na tem področju. Poudaril je, da bodo rezultati projekta FutureFlow kmalu postali sedanjost, saj bo uvajanje nastalih rešitev olajšalo življenje odjemalcev električne energije in prispevalo k doseganju ciljev zniževanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050.
O regulatornih vidikih vključevanja aktivnih odjemalcev na trg s fleksibilnostjo je spregovoril Martin Povh, predstavnik Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Izpostavil je, da je dostop do energetskega trga potrebno zagotoviti vsem virom fleksibilnosti ter omogočiti njihovo povezovanje na večjem območju. Optimizirati je potrebno tudi učinkovitost sistema in omogočiti, da se ista fleksibilnost uporabi na različnih trgih ali za različne storitve. Torej, da porabnikom omogočimo čim lažje sodelovanje na energetskih trgih. »Izziv pa je oblikovati trg tako, da bo fleksibilnost lahko uporabljena tam, kjer bo dosegla najvišjo vrednost« je povedal Povh.
Odjemalci so pripravljeni postati aktivni odjemalci
Rok Lacko iz družbe GEN-I, je dejal, da so v Avstriji, Madžarski, Sloveniji in Romuniji uspeli najti 96 aktivnih odjemalcev s 50 MW potenciala za nudenje fleksibilnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati v pilotnih testih. »V enoletnem obdobju, v katerem smo s partnerji opravljenih več kot 300 ur testiranj, smo uspeli dokazati, da je sodelovanje aktivnih odjemalcev pri nudenju avtomatske rezerve za povrnitev frekvence tehnično možno«, je poudaril Lacko. Aktivni odjemalci so za sodelovanje v pilotnih testih dejansko morali prilagajati tehnične in poslovne procese svoje osnovne dejavnosti ter za to porabili tudi številne delovne ure. »Opazili smo, da so se zaradi vsega prej omenjenega projektu priključili predvsem tisti odjemalci, ki verjamejo v to, da so aktivni odjemalci lahko del rešitve k prehodu v nizkoogljično družbo«, je izpostavil Lacko. Zasnovo, potek testiranj in njihove rezultate je podrobneje predstavila Andreja Ivartnik Kanduč iz Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV). Izpostavila je, da večina enot za prilagajanje odjema in razpršene proizvodnje sama ne more sodelovati na trgu, temveč za to potrebuje agregatorja.
O vlogi aktivnih odjemalcev v elektroenergetskem sistemu prihodnosti so na okrogli mizi razpravljali Philippe Vassilopoulos (EPEX Spot), Sven Kaiser (E-control), Boštjan Korošec (Talum) in Zoran Vujasinović (EKC). Boštjan Korošec iz Taluma, ki je največji porabnik električne energije v Sloveniji, je udeležence konference seznanil z dilemami, ki so jih imeli pred vključitvijo v projekt. Ker so njihovi proizvodni procesi zelo odvisno od stabilne oskrbe z električno energijo jih je skrbelo, ali bo prilagajanje odjema vplivalo na njihovo proizvodnjo ter kakšne bodo posledice zunanjega vpliva na njihove procese. »Zaradi sodelovanja v projektu smo ugotovili, da je naš delovni proces dovolj robusten, da lahko prenese prilagajanje odjema in da so končni odjemalci pomemben del pri zagotavljanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. Seveda pa smo z nudenjem fleksibilnosti dosegli tudi pozitivne ekonomske učinke«, je o pozitivnih izkušnja sodelovanja v projektu povedal Korošec. Ker so v Talumu kritično odvisni od zanesljive dobave električne energije je Korošec poudaril, da so pripravljeni sodelovati tudi v morebitnih prihodnjih razvojno raziskovalnih projektih, saj so odprti za vse nove pristope na področju energetskega upravljanja.
Platforme bodo omogočile agregacijo enot in njihovo vključevanje na trg prožnosti
V okviru projekta so družbe 3E, cyberGRID in SAP nadgradile njihove obstoječe platforme, ki so omogočile čezmejno agregacijo in aktivacijo virov fleksibilnosti, razvile pa so tudi regionalno tržno platformo za čezmejno izrabo rezerve za povrnitev frekvence ter jo povezale z nadgrajenimi platformami. Platformo za agregacijo virov prožnosti je predstavil Andraž Andolšek iz družbe cyberGRID, delovanje regionalne platforme za čezmejno izrabo rezerve za povrnitev frekvence je predstavil Lucian Moldovanu iz družbe SAP, Karel De Brabandere iz družbe 3E pa je predstavil pomen napovedovanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) za načrtovanje aktivacije virov fleksibilnosti in vzdrževanje frekvence v elektroenergetskem sistemu.
Predstavniki sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja (Alexander Stimmer iz APG, Matjaž Dolinar iz družbe ELES, Evelin Kiss iz družbe Mavir in Doina Ilisiu iz Transelectrice), ki so v projektu sodelovali, pa so na zaključni okrogli mizi razpravljali o trenutnem stanju in načrtih za razvoj sistemskih storitev v Avstriji, Madžarski, Sloveniji in Romuniji.
Ključna ugotovitev predstavnikov sistemskih operaterjev je bila, da je trenutno stanje na področju sistemskih storitev v vseh štirih državah zelo različno, vsi pa so se strinjali, da se dogajajo številne spremembe, ki bodo v prihodnosti močno spremenile trg sistemskih storitev.
FutureFlow je zagotovo zgodba o uspehu, je dejal Carlo Degli Esposti, ki je moderiral dogodek, saj se od drugih evropskih projektov razlikuje po tem, da so partnerji v projekt uspeli vključiti podjetja in male enote za proizvodnjo električne energije iz OVE ter s pilotnimi testi v realnem času dokazali, da so te enote lahko zanesljiv vir fleksibilnosti, ki lahko pomaga sistemskim operaterjem zagotavljati ravnovesje v elektroenergetskem sistemu in s tem zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Več o projektu in njegovih rezultatih na spletni strani www.futureflow.eu.
Partnerji projekta:
