V družbi ELES smo pripravili Načrt razvoja prenosnega omrežja za obdobje 2015-2024. Slednji predstavlja pregled obstoječega stanja in potrebne posege v prenosno elektroenergetsko omrežje Republike Slovenije, ki bodo glede na napovedano izgradnjo proizvodnih enot, rast potreb po električni energiji, širitev distribucijskega omrežja in projekcijo razvoja elektroenergetskega sistema (EES) v Evropi zagotovili zanesljivo delovanje EES Slovenije in širše regije. S tem bo uporabnikom zagotovljena zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo. Prvič je načrt usklajen tudi z 10-letnim razvojnim načrtom združenja ENTSO-E, ki predvideva štiri vizije razvoja evropskega omrežja.
Za potrebe desetletnega načrta razvoja slovenskega EES je napoved porabe električne energije skrbno in strokovno izdelana z uporabo mednarodno uveljavljenih modelov za dolgoročno ocenjevanje potreb po energiji. Vsi vhodni podatki za modelske ocene so tako ocenjeni na podlagi dejanskega stanja in pričakovanega razvoja tako družbe kot gospodarstva v Sloveniji in po celem svetu. Scenariji bodoče porabe električne energije v večji meri upoštevajo metodologijo ENTSO-E (Združenje evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij). Slednja v svojem najnovejšem dokumentu evropskega razvojnega načrta elektroenergetskega omrežja definira štiri vizije razvoja. Upoštevajoč metodologijo združenja ENTSO-E ter ostale kriterije oblikovanja scenarijev so v 10-letnem načrtu oblikovani tudi štirje scenariji investiranja v nove proizvodne vire.
»Glede na prejšnji razvojni načrt za obdobje 2013–2022 je v novem načrtu največja sprememba v naboru načrtovanih proizvodnih enot, saj je predvidena izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem izven desetletnega obdobja. TE Trbovlje pa ni predvidena za nadaljevanje proizvodnje pasovne električne energije, zato ni upoštevana v nobenem od scenarijev razvoja. Omeniti pa velja, da ostaja interes ohranitve lokacije TE Trbovlje za namene zagotavljanja sistemskih storitev,« je povedal mag. Aleksander Mervar direktor družbe ELES.
Veliko neznanko v prihajajočem 10-letnem obdobju, zaradi zahtevane vzpostavitve čezmejnih izmenjav sistemskih storitev, skladno z bodočimi Omrežnimi kodeksi, predstavljajo predvsem stroški sistemskih storitev. Tako je na področju čezmejne izmenjave energije sekundarne regulacije v Evropi vzpostavljenih kar nekaj projektov. Maja 2013 je družba ELES skupaj z družbo APG, avstrijskim sistemskim operaterjem, vzpostavila čezmejno izmenjavo sekundarne energije po modelu izmenjave nasprotujočih se viškov energije – INC. Projekt se je že takoj v svojem prvem letu delovanja izkazal kot zelo dober, tako s tehničnega kot tudi s finančnega vidika. V celotnem evropskem prostoru je z vidika obveze po zagotavljanju terciarne rezerve moči primer Slovenije specifičen, saj nobena druga država nima tako izrazito neugodnega razmerja med celotno instalirano močjo EES in zahtevano velikostjo terciarne rezerve. Žal se je to razmerje z vključitvijo bloka 6 v TEŠ še poslabšalo, saj se z vključitvijo novih, večjih proizvodnih enot potreben obseg rezerve moči še poveča. »V družbi ELES smo v ta namen razvili dolgoročno strategijo pokrivanja potreb po terciarni rezervi delovne moči, ki upošteva različne tipe proizvodnih oz. rezervnih virov, ki so na razpolago. Prav tako pa smo zastavili tudi strategijo povezovanja večjega števila sistemskih operaterjev v koordinirano področje za izravnavo (ang. CoBA) s skupnim modelom zagotavljanja terciarne rezerve,« je poudaril Mervar.
Strategija družbe ELES je v Načrtu razvoja prenosnega omrežja do leta 2024 usmerjena k vzpostavitvi večje avtonomnosti EES v kritičnih razmerah. Prav zato je velik poudarek namenjen investicijam v okviru »pametnih omrežij in vzpostavitvi določenih vrst sistemskih storitev z lastnimi viri«. »Tako preverjamo tudi možnosti izgradnje lastne sistemske elektrarne in nasploh stremimo k večji povezanosti s sosednjimi sistemskimi operaterji pri obvladovanju zahtev po nudenju sistemskih storitev. Glede slednjega se družba ELES zavzema za širitev področja, na katerem mora biti zagotovljena rezerva za izpad največje proizvodne enote, na območje več držav oz. regulacijskih območij,« dodaja Mervar.
V prenosnem omrežju Slovenije je v zadnjih letih zaznati trend vse pogostejšega pojavljanja previsokih napetosti, ki se pojavljajo pri nizkih obremenitvah v omrežju in visokih pretokih jalove moči iz prenosnega omrežja sosednje Hrvaške. Najbolj izpostavljen je 400 kV napetostni nivo. Študije in analize so pokazale, da bi vgradnja kompenzacijskih naprav, kot je kombinacija dušilk in kondenzatorskih baterij ali naprednejših statičnih var kompenzatorjev, poleg celovitega obvladovanja napetostnih profilov omogočala sistemskemu operaterju določeno avtonomijo in učinkovitejše upravljanje prenosnega omrežja Slovenije.
Velik poudarek daje Načrt razvoja prenosnega omrežja do leta 2024 tudi prevzemu 110 kV omrežja. »Prav slednji za družbo ELES predstavlja pomembnejšo naložbo v naslednjih letih. Pri tem bomo v družbi ELES zaradi omejenih finančnih sredstev in zmožnosti 110 kV prenosno omrežje prevzemali in uvrščali v svoje razvojne načrte skladno s prioritetami. Realizacija prevzema 110 kV omrežja bo za družbo ELES pomenila porabo sredstev, namenjenih za investicije, dodatne stroške delovanja in vzdrževanja, amortizacije, rekonstrukcije prevzetih delov omrežja in dodatne človeške vire,« poudarja Mervar.
Večji oz. pomembnejši projekti družbe ELES, ki so od leta 2013, skladno z Uredbo (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo uvrščeni tudi na t.i. seznam projektov skupnega evropskega interesa oz. t.i. PCI projekti, zavzemajo v 10-letnem načrtu posebno mesto. Slednji t.i. PCI projekti, skladno s posodobitvijo novembra 2015, bodo tako: povezava Žerjavinec (HR) / Heviz (HU)–Cirkovce (SI); daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince; prehod 220 kV omrežja na 400 kV napetostni nivo (Divača–Beričevo, Beričevo–Podlog, Podlog–Cirkovce) ter na novo uvrščeni projekt pametnih omrežij projekt SINCRO.GRID.