Novinarka je v članku »Energetske poroke (še) ne bo« med drugim zapisala »Eles naj bi imel na leto vsaj 150 milijonov evrov stroškov s projekti zunaj regulirane dejavnosti«. Ta nepreverjena navedba diskreditira ELES in je bila po naši oceni navedena namenoma.
Družba ELES je imela v letu 2016 162,4 mio evrov poslovnih prihodkov. Prihodki iz omrežnine so znašali 94 mio EUR, prihodki od prodaje čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ) na avkcijah pa 50 mio evrov. Skupaj 144 mio EUR.
Na prvem mestu reguliranih prihodkov je omrežnina, ki jo uporabniki omrežja plačujemo prek položnic za električno energijo. Na drugem mestu so avkcijski prihodki. Te ustvarjamo na avkcijah, na katerih dodeljujemo čezmejne prenosne zmogljivosti (ČPZ) za trgovanje z električno energijo. Naše omrežje namreč ni le omrežje za zagotavljanje oskrbe z električno energijo domačim odjemalcem, temveč tudi tranzitno omrežje trgovcem, ki kupujejo in/ali prodajajo električno energijo tudi v tujini. Ti prihodki niso sami po sebi umevni. V družbi ELES smo uspeli v zadnjih šestih letih, na podlagi analiz, izračunov, primerjav in dokazovanj na bilateralnih sestankih s sosednjimi sistemskimi operaterji povečati čezmejne kapacitete za trgovanje in s tem v povprečju za 100 % ali za 25 mio EUR letno povečati prihodke iz tega naslova. Omrežnina, ki se zaračunava odjemalcem električne energije, se v zadnjem obdobju znižuje, delež prihodkov od prodaje ČPZ na avkcijah pa se v primerjavi z omrežnino veča.
Družba ELES veliko vlaga tudi v razvoj pametnih omrežij. Sodelujemo v številnih mednarodnih projektih s tega področja (FutureFlow, SINCRO.GRID, NEDO) – smo tako nosilci prijav in koordinatorji projektov, kot tudi vodje posameznih delovnih sklopov. Hkrati tudi sami razvijamo številne rešitve v okviru koncepta pametnih omrežij: SUMO (Sistem za ugotavljanje meja obratovanja), DSM (ang. Demand Side Management), WAMPAC (ang. Wide Area Measurement, Protection and Control System). Vrednost projekta FutureFlow, ki ga ELES vodi in koordinira, znaša 12,9 mio EUR. Vrednost projekta NEDO, ki ga ELES vodi skupaj z japonsko agencijo NEDO in Hitachijem, znaša 35 mio EUR. Februarja smo prejeli tudi odločitev Evropske komisije o sofinanciranju projekta SINCRO.GRID; vrednost projekta v celoti znaša 88 mio EUR, od tega bo Evropska komisija prispevala 40 mio EUR. Poleg tega je družba ELES za sodelovanje v drugih mednarodnih projektih prejela še 1,03 mio EUR. Do sedaj smo tako za različne mednarodne projekte dobili odobrenih več kot 73,9 mio evrov. V družbi ELES smo torej zelo uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev za izvajanje razvojnih in raziskovalnih projektov s področja pametnih omrežij in drugih, za družbo ELES pomembnih področij.
Vlada RS je oktobra 2016 potrdila strategijo družbe ELES za leta 2016-2020. Ministrstvo za infrastrukturo je prejšnji teden izdalo soglasje na 10 letni razvojni načrt prenosnega omrežja 2017-2026. Vse te navedbe tako v celoti demantirajo navedbo v predmetnem članku.
Če novinarka navaja nepreverjene podatke potem je prav, da glede na vsebino predmetnega članka navedemo, da so bili največji stroški družbe ELES v letu 2016 stroški sistemskih storitev, ki so v celoti plačani slovenskim proizvajalcem električne energije. V letu 2016 so znašali 43 mio EUR ali kar 46 % vseh prihodkov, ki jih ELES zaračuna za uporabo prenosnega omrežja slovenskim končnim porabnikom. Zaradi monopolnega položaja slovenskih ponudnikov so se ti stroški v letu 2016 glede na leto 2013 povečali za 8 mio EUR ali za 23%. Kljub temu bo družba ELES imela čisti poslovni izid leta 2016 večji za 26% glede na leto 2013.